Prijavni urad  

Stalno bivališče imamo v telesu,

ki potuje med oceanoma,

a je dovolj prostorno za nas vse,

po tukajšnjem zakonu za tujce.

Navadno prebivamo v njem,

le ob jutranjem teku se večkrat

spravimo na varno, dokler se ne

ogreje ohišje. Ko se odpravi

na delo, vzajemno strmimo v ekran,

mu nosimo kavo, navijamo živčne

končiče na papilotke, samo domotožni

slonimo na oknu in štejemo letala

na nebu. Ko ga obišče gripa, se

potuhnemo v upanju, da nam ne

bo zmedla ustaljenega hišnega reda:

sprva dolžnost, trma sledi ambiciji,

nato veselje. Edino strežnice

pokrivajo, odžejajo vročično telo,

sicer bomo vsi ob streho.