Prehod  

Nabiram dneve na ogrlico leta.

Svetli ali temni se vsi zalesketajo,

ko potujejo skozme dragulji,

ki drgnejo dušo, da si utrujena zaželi

oddih od časa. Ko pojema zagon,

v oseki malodušja nespečna ribarim

po kanalih malega zaslona, kjer plavajo

mesojede ure, polne drugih življenj.

Ugasnem luč in kakor otok, ki

si ga je luna izbrala za to noč, stavim

na plimo, ki me bo v kratkem odnesla

kamorkoli, s komerkoli, najsi bo

z moro dol po sanjski poti.