“Noč z grozo v gobcu” in “What We Are When We Are / Kaj smo, ko smo”
Noč z grozo v gobcu 
Iz štiriindvajsetega nadstropja hotelske sobe so
rjasti vagoni na starem šanghajskem kolodvoru
podobni jeklenim barkam, v katerih ponoči potuje
tema v spremstvu zime. Noč za nočjo stražim v
svetlem hotelskem stolpu železniške pragove za
davne potnike, ki so že pripotovali do svojega
konca. Noč za nočjo polnim njihove obrise z dihom,
dokler se nenadoma nekdo ne obrne in se mi zazre
v oči. Spreleti me samota, potuje kot hlad iz okončin
do središča sape, kot krogla skozi mehko tkivo, da
panično pokličem dežurno receptorko na pomoč.
Čez trenutek ali dva vstopita ženska in otrok,
razporedita čopiče po postelji, jih potunkata v moj
mrzli pot in začneta risati vodene živalce po koži:
bivola, tigra, opico, psa, mačko, zajca, kobilico, ovco,
vola, kačo, bizona, leva, kuščarja, petelina, metulja.
Osvobodila bova bitje, ki se skriva v tebi, šepetata, ko
se na polti množijo podobe. Ko izrišeta zadnjo zver,
stopim k oknu in se poženem z ognjenimi krili v nebo.
We use cookies to analyze our traffic. Please decide if you are willing to accept cookies from our website. You can change this setting anytime in Privacy Settings.