Sanje
Freud se v snu nasmiha, ko se prepoteni in
zbegani zbujamo v zavedanje. Pol noči
smo begali po stranskih ulicah in slepih poteh
nezavednega, ki nam je vrtelo kompilacijo
večnih hitov. Padali smo v brezna, ko so
nam bili tik za petami; sredi čudnih
izpitov so se nam drobili zobje, v Adamovem
kostumu smo lebdeli nad cunamijem, ki je
zajel pokrajino otroštva. A občasno nam
zaigra kakšno v kratkočasje: Mati Tereza,
mlada in rdečelična, se oglasi na skodelico čaja.
Brž pripravim pladenj slaščic, a piškoti se
množijo, množijo. Nenadoma so povsod:
na mizi, na stolih, v kadi, v čevljih, na glavi
častitljive gostje, v gubah njene bele obleke,
ki jo neroda polijem z darjeelijem. Osramočena
ji ponudim svojo garderobo. Mati Tereza
vzdihne, si izbere moje najljubše kavbojke
in vpraša zajčje spremstvo, ki navdušeno
skaklja po nebu in naju obmetava z deteljnimi