Koncert za glas in nebo  

1

Adagio

Januarski mraz grize rebra hiše.

Sneg v debelih kosmih pada

na križišče, na utripajoči semafor,

na čakajoče avte, na gole veje,

na ptičjo krmilnico, na tilnik, ko

stopiš na balkon, da premešaš bol

v skrbno odmerjene zloge, ki se

bodo vrtinčili v reki pogovora

kakor snežinke v svetlobnem stožcu.

2

Allegro misterioso

A se gore uležejo na prsi kot

senca na rentgenski sliki, bolj

zasujejo sapo tistim, ki padajo,

padajo vase padajo skozi ure,

ki se vlečejo in vse stoji, padajo

skozi dneve, ki so jim vsi enaki –

nikogar ne pričakujejo posebej,

padajo v premore sredi pogovora,

padajo kot sneg na nago zemljo,

v kateri obležijo, slečeni življenja.

3

Andante

Ko se na Rimski cesti zvezde

sprehajajo v parih, v brezhibni

razporeditvi tolmačijo prihodnost:

kako dolgo bo še novoletni hlad

stiskal zobe, kdaj se bodo sneženi

možje stalili do korena, kje bodo reke

vdrle v klet, kdo bo stopil v temo,

ti bo nebo vrnilo koga v objem.

Kaj nosiš v sebi, koliko diha, koliko

utripov, koliko besed, preden se

stopiš, snežinka, na polti sveta.