“Na levem boku dneva” in “What We Are When We Are / Kaj smo, ko smo”
Na levem boku dneva 
1
Ko si zavest pomane oči,
se dogodki usedejo za mizo
in me vzamejo v precep.
Pustim, da pristajajo in
se dvigajo kakor lovska letala
na obleganem terenu.
Pozabila sem nanje. Zakaj
so se spomnili name?
Vsiljive spominčice – stisnejo
se med platnice zatajenega
poglavja. Cvetijo znotraj
mene, komaj vidno.
2
Ko se zazrem v zenice laži,
mi je nanagloma jasno,
da sem v njeni pesti.
Nepremišljena beseda
potuje nad mano, nizek oblak –
v trenutku pozabe, ko brez
dežnika stopim v pogovor,
se bo srd zlil name.
Oblije me obžalovanje,
a še sveža laž sikne: tudi
če zbežiš iz moje hiše,
planeš brez padala iz vrtoglave
prevare na tla resnice.
Kdo bo verjel, da nisi
moj stalni gost?
3
Ko je pobegnil pogum,
po lestvi levega rebra,
je spotoma pretipal žepe
za besednim drobižem, dovolj
za kariero kje drugje. Morda
je še prostor med drugim
in tretjim oblakom, ki složno
potujeta preko obzorja.
Pod mentorstvom ozračja bi se
lahkotno oblikoval v gobo,
iz gobe v ovco, iz ovce v zmaja,
nato v tornado, ki bi me odnesel
drugam, ostala bi samo lestev,
prislonjena na zrak.
We use cookies to analyze our traffic. Please decide if you are willing to accept cookies from our website. You can change this setting anytime in Privacy Settings.