Lake Mendota  

1

Kajaki, kanuji, jadrnice, ribiški

in tekmovalni čolni, četverci in osmerci,

zložljivi, eno- in dvosedežni, dvojci brez

krmarja stegujejo vratove, ko lovijo

popoldanski piš na čopasti modrini.

Okrog lesenih trebuhov, nekateri zibajo

v drobovjih nalovljene ščuke, muskalunge

in sončne ostriže, se opletajo vodne rastline,

cvetenje alg. V temi ledeniških usedlin

ugibajo, a so ribe, ki so v hipu in navpično

zginile na površje, zapadle siju enojambornikov,

iznenada verjele belim zastavam,

ki se v ducatih občudujejo na lesketajoči

površini jezera in šepetajo: »Zrcalce, zrcalce,

povej, katero voda vzela bo prej?«

2

V prazničnem vzdušju spominskega dneva,

dolgo preden ognjemeti zacvetijo na temni vodi,

ko veslač, še v pižami, na verandi motri ujete

oblake na sončnem svodu, vesla še dremajo

v čolnarni, v globini razkrojevalci klepetajo

o starih znancih, ki so namesto naprej zapluli

navzdol, v rajon prerasti, živalskega planktona.

Med mezinci rmanca so se hočeš nočeš lotili

limnologije, dokler jih ni posvojila. V zatišju zaliva,

kjer se valovanje in veter lovita v sestojih trsa,

se nekdo, ko plivkajo skozi špranje čolna,

nenadoma spomni govorice bivšega telesa.