Naj sonce ne zaide nad jezo  

V tišino prižgeš butaro besed.

Uvod v začudenje, kaj te je

zavedlo v ta predel mesa.

Bojna enota se razporedi v žrelu.

Pehotni vod koraka po zobeh:

vsi nared za napad. Prekipeva žolč,

tla se zibajo pod nogami,

krvni tlak trka po aorti kot

strojevodja po kolesih vagona,

dokler nisi do grla polna zamere,

slepe potnice, ki ošili obraz.

Strahopetno srce se zavije v

belo zastavo in spodbuja razum:

Daj, zaustavi armado razdraženih

celic, preden jih premaga bol.